Ahilova hiša

Hiša ni nič posebnega razen tega da ima svojo orožarno, kamor lahko pridejo orožje iskat tudi drugi vojaki Špartanske vojske. Ima tudi svoje notranje in zunanje vadbišče za lokostrelce in mečevalce. Za hišo pa je hlev z najhitrejšimi konji v celi Šparti. Hiša meri v 2nadstropja in v prvem nadrstropju so zgoraj navedene stvari v drugem pa Ahilovo stanovanje.

Ahilo in Esteren sta galopirala do njegove hiše. Esteren je spretno skočila s konja.
"Lepi konj." je dodala. "Tudi sama imam kobilo."
Zazrla se je vanj. "Hm, prepisala bi ti, da si že poročen ali pač?" je zamišljeno vprašala. Ne, da je merila na to, da je star. Daleč od tega. "In, kaj sedaj?" je v zadregi vprašala.

"Poročen? Jaz?" Je rekel Ahilo in se nasmehnil. "Pridi naprej." Je rekel ter pozdravil prodajalca v njegovi prodajalni in mu dal svojo opramo, da jo zlošči. "Pridi gor." Je rekel in odprl vrata ki so vodila v kuhinjo. Odprl je omaro in uzel pijačo ter jo dal tudi Esteren. Nato se je usedel na stol ter počakal,da Esteren kaj reče.

"Da, ti." je povsem mirno pritrdila. Sledila mu je po hiši gor. Prijela je pjačo in naredila požirek. "Kaj pa je tu notri?"
Ni hotela biti nesramna, samo zanimalo jo je, ker napitek niti ni bil tako slab.
"Toreej... Kateri bojni konj ti je najboljši med temi, ki jih imaš?" je vprašala in se nasmehnila.
"Kaj pa bogovi? Katerega boga častiš? Jaz častim Pozejdona, Gaio in Ateno." je povedala.

"Ne nisem. Imam pa hčero Alino." Je rekel Ahilo. Nasmehnil se je in rekel. "To je brozga z dodatki." je rekel ter se nasmehnil na ter spil pijačo do dna. "najljubša mi je Rosaly. Tista črna kobila tam doli." Je rekel Ahilo in pokazal proti pašniku na kobilo ki je tekla v krogih. "Najbol častim Gaio,Eola in Artemido." Je rekel ter se zazrl skozi okno. "Z Artemido sem zadnjič odšel na lov." Se je malce pohvalil nato pa si uzel še malce brozge.

"Hčer imaš? Pa nisi poročen? Čudno." se je zamislila. "Kje pa je tvoja hčer?" je vprašala in se ozrla po prostoru. Otroke je imela zelo rada in vedno jih je občudovala; bili so majhni vendar vrjetno pametnejši in razumnejši od odraslega človeka.
"Brozga z dodatki torej... Samo brozga je ogabna tole pa ni." je pomignila na pjačo in naredila požirek.
"Z Artemido si šel na lov?" je pobuljila. "Khm... Večina bi mi ob tem zelo zamerila, ampak... Torej bogovi prav zares obstajajo? Misila sem, da so mišljeni kot verovanje in razlaga za pojme, ki jih človek ne pozna. In zgleda, da moja filozofija ni resnična." je zavzdihnila.
Nenadoma se je nečesa spomnila. "Torej... Imam jaz res... res..." je jeclala in iz obraza ji je zdrsnila vsa barva.

"Ne nisem." Je rekel Ahilo in se nasmehnil."Ja... Kar nekaj sva nalovila." Je rekel ter na dušek spil brozgo. Nato je Ahilo vstal ter iz zgornje police uzel tobak. zavil si ga je v papirček in su ga prižgal. "Ja bogovi obstajajo. In nezamerim ti. Ni treba da vsak človek veruje v bogove." Je rekel Ahilo nato pa so se odprla vrata in v sobo je vstopila Ahilova hči."Esteren to je Alina, Alina to je Esteren." Je rekel Ahilo ter se nasmehnil. NAto je Alina odšla v svojo sobo. Ahilo je skadil cigareto nato pa odvrgel ogorek čez okno.