Esterenin dom

Esteren in Kurt sta se, ko je bila že tema ustavila pred njeno hišo, ki je bila že od daleč vidna. Med tem so se Esteren že posušili lasje. Prijela je za kljuko in vstopila v svoj dom. "Kar naprej." je nasmejano rekla Kurtu. Pogledala je naokoli in v nosnice ji je udaril prijeten vonj po večerji, ki jo je vedno pripravila njena kuharica Rosmilda. Sedaj je najbrž že odšla spat. Esteren nikoli ni bila neprijazna do svojih suženj. Z njimi je kramljala in se do njih vedla kot do normalnih ljudeh. "Si lačen?" ga je vprašala. Popeljala ga je v jedilnico, kjer je bil vsak milimeter stene poslikan z njenimi umetninami. Bili so upodobljeni konji v diru. Pogledala je v Kurtove oči in mu na usta pritisnila rahel poljub. "Ti si kar postrezi." Veselo ga je pogledala in se mu nasmehnila. Bila je prepričana, da ima najlepše življenje. In to je bilo res. Od tega dneva naprej.

((Začela Kurt ))

Kurt je ves navdušen zrl v slikarije na zidu. "A to si ti narisala?" Pogledal je Esteren. "Čudno." Namuznil se je. "Sem pa mislil, da rišeš kake krvave prizore oz. kake psihopate. Ker so pač taki kot ti..." Nasmehnil se ji je in stopil v kuhinjo, kjer je poiskal hrano in jo prinesel na mizo. V hladilniku je tudi izbrskal šampanjec in ga odnesel v jedilnico. Prej je še zagrabil bel prtiček in ga položil na roko. V jedilnico je vkorakal zelo vzravnan in resen. Odmaknil ji je stol, da se je lahko vsedla. "Le petit champagne?" Dvignil je šampanjec in ga odprl, da je zamašek letel v zrak in za las mimo luči. Lahko si je oddahnil. Nato ji je natočil šampanjec. "A lahko butler prisede?" Tudi sebi je natočil šampanjec in se vsedel na stol. Zakašljal je kot, da bi hotel opozoriti nase. "A se lahko zdaj butler spremeni v Kurta?" Zaploskal je in se nasmehnil. "Veš, imam dve osebnosti. Taka bolezen..." Nasmehnil se ji je. "Lahko me izkoristiš za služkinjo." Zahihital se je in svojo roko položil na Esterenino. "Bova zdaj nazdravila?" Prijel je kozarec s šampanjcem in ga dvignil v zrak. "Na naju." Pomežiknil ji je. Ko sta trknila, je spil požirek in se obrnil k Esteren. "Dober tek." Pokimal ji je in začel jesti. "Torej, ti moja psihopatka, da res nimaš kake zbirke nožev. Temeljito moram pregledati kuhinjo." Hotel ji je požugati, vendar je v roki držal nož in ji je zato pred nosom mahal z njim. Ko se je zavedel, kaj drži v roki, jo je hitro spustil in se začel smejati. "Nalezel sem se od tebe. Zdaj sem še jaz psihopat!" Pomežiknil ji je. "Pa še nekaj... Da ne bom slučajno izvedel, da sem tvoja rezerva in imaš drugega." Nasmehnil se je. Seveda ni mislil resno. Zdaj je že pojedel in se zazrl v Esteren. "Tvojo kuharico bom moral močno pohvaliti. A ti kuhaš? Jaz si kuham sam. In moram se pohvaliti; to zelo dobro." Nasmehnil se je. "Skoraj sem pozabil, da sva vsa od soli." Povohal se je. "Uf, po ribah smrdim." Nasmehnil se je, nato pa z nagajivim nasmeškom pogledal Esteren. "Kaj, ko bi se stuširal?" Za nekaj časa je obmolknil. "Ti pa bi se mi pridružila..." Nagajivo jo je pogledal in se vstal s stola. Podal ji je roko. "Ali greste, madam?"

[ O šut, kolk je ura. Hihi, itaq sm že vajen takih ur... xD ]

"Ja, to so moje slike." Nasmehnila se je. "Za psihopatske prizore pa nisem imela časa. Porabiš preveč truda." Opazovala je, kako je za nekaj časa izginil v kuhinjo, ven pa je prišel popolnoma resen. "Je vse v redu?" ga je nasmejano vprašala, ko ji je odmaknil stol. Sedla je. Ko je odprl šampanec je zamašek skoraj zadel luč. "Tokrat si imel srečo. Če bi jo zadel bi videl nož od blizu." se je zarežala in mu požugala. "Ja, seveda lahko butler prisede, ker ni oblečen v butlerja." Pomežiknila mu je. "In lahko se spet spremeni v Kurta."
"Na naju." je veselo izjavila, ko sta trknila s šampancem. Naredila je majhen požirek in se zazrla v Kurta. "Hvala enako." je rekla, ko ji je zaželel dober tek. "Verjetno boš našel kakšne nože. Saj veš, za hrano. Ampak moja hrana so ponavadi gostje." Pomežiknila mu je, saj je šlo v bistvu to samo za štos.
Zamišljeno je zrla vanj. "Ja, imam drugega, na stotine jih imam. V kleti so. Lahko ti jih pokažem, saj veš, da sem psihopatka." Čeprav se je trudila biti resna, je prasknila v smeh. "Hmm... Ob večerih ponavadi nisem doma, zato mi kuha kuharica. Si pa zato kuham kosilo in pripravljam zajtrk. Moram pa priznati, da mi kuhanje ne gre ravno od rok. Raje slikam ali pa koga napadem z nožem." Zasmejala se je.
"Hmmm, tudi jaz smrdim po soli... in po ribah tudi. Ti bom pokazala kopalnico." je izjavila nato pa prisluhnila njegovim nadaljnim besedam. Prek ust ji je šinil nasmešek. "Saj sem vedela, da nisi imel v mislih samo tuširanja." Zahihitala se je. "Ja lahko, zakaj pa ne?" Podala mu je roko, potem pa ga odpeljala po stopnicah navzgor. Preden je odprla vrata, se je zazrla v Kurta. "Če se boš čudil, kako je lahko kad že polna vode; služkinja mi jo vedno pripravi vodo. Sedaj je verjetno že doma in spi. Si alergičen na vonj vrtnice? Tukaj noter diši po vrtnicah. Imam pa seveda tudi samo navaden tuš." Odprla je vrata. V marmornati kadi je bila že napoljena voda, zraven nje pa je bila navadna prha. Kopalnica je bila kar velika z veliko omaro, ki je bila napoljena z najrazličnejšimi mili ter dišavami. "Tooorej, kaj bi rajši? Kad ali prho?" ga je vprašala in pomočila prst v vodo, ki je stala v kadi. Še vedno je bila prijetno topla zato se je vrnila zraven Kurta, se mu naslonila na ramo in se zazrla vanj. "Kaj točno si imel v mislih? Sedaj vidiš, kaj imaš na voljo... Pa še nekaj, kar ni v paketu s kopalnico; na voljo imaš mene." Zahihitala se je in ga pogledala s svojimi očmi, ki so sedaj kar sjale od tako rečene norosti. No, saj je bila po njegovem mnenju psihopatka...

((Psihopat xDxD))

Ko sta hodila gor do kopalnice, je rekel: "Kaj naj bi to pomenilo, da ne želim samo tuširanja?" Namuznil se je. "A se bojiš, da sem se preveč nalezel od tebe in te bom z nožem?" Nasmehnil se ji je. "Ne, ne bom. No, bom še videl." Dal ji je poljubček na lica in se nasmehnil. "Alergičen na vonj vrtnice?" Prhnil je v smeh. "Seveda ne. Nikoli." Nasmehnil se ji je in stopil malo bližje. Zdaj sta že vstopila v kopalnico. Ozrl se je po kadi in tušu, ter pogledoval od enega do drugega. "Škoda umazati vodo. Kaj ko bi se na hitro sprala pod tušem, sol pač in to umazanijo, potem pa se malo pocrkljala v kadi?" S prstom je podrgnil po njenem nosu in rekel: "Tebe imam pa že zdaj." Malce se je obrnil in jo začel poljubljati. Roke je zvil za njen hrbet in ji odpel zadrgo in spustil naramnice, da ji je obleka padla dol in je stala samo v tisti kratki oblekici. Malce se je odmaknil in se ji nasmehnil. Zdaj si je še slekel majico in počasi tudi hlače. Pogledal je Esteren in ji pomagal, da se je znebila oblekice, sebi pa je tudi slekel spodnje hlače. Ko sta bila oba brez oblek, jo je dvignil v naročje in odnesel pod tuš. Odprl je vodo, da je začela teči po njiju ter se obrnil k Esteren. Približal se ji je in ji s kazalcem nakazval naj se tudi sama približa. Ko je prišel do nje, ji je s prsti dvignil brado in se zazrl v njene oči. Na hitro jo je poljubil, nato pa jo je začel poljubljati. Najprej jo je poljubljal po ustnicah, nato pa se je s poljubi spustil na vrat in še malo niže. Dvignil je glavo, da je bila vzporedna z njeno in se ji nasmehnil, potem pa ji prilepil kratek poljubček. Odmaknil se je in naslonil na drugo stran tuša ter se ji smehljal. "Moja si." je še rekel in spet prišel bližje k njej. Začel jo je poljubljati, ko se je malce odmaknil in rekel: "A bi še rada odšla v kad?" Poljubil jo je na ramo.

[ A si kej vzdihvala, k si brala? Aha, ti si psihopatka. Js pa že itaq. xD ]

"Res bi bilo najbolje, da sol najprej spereva pod tušem." Nekoliko se je popraskala po glavi. "Kdo pa je rekel, da me imaš?" ga je zafrkantsko vprašala, seveda pa ni mislila resno. Vrnila mu je poljub ter ga veselo pobožala po licu.
Mučila se je z odpiranjem zadrge, vendar ji je Kurt priskočil pomagat. Stopila sta pod tuš in Esteren ga je objela, na usta pa mu pritisnila poljub. Pogledala je v njegove globoke sive oči. "Ne nisem tvoja, od svoje služkinje sem," se je zasmejala in ga pobožala po licu ter mu na lice pritisnila poljub. "V kad? Kakor hočeš, ampak... prej ti moram nekaj povedati. Ne morem mimo tega." Odločila se je, da mu bo zaupala, kar še nikomur ni. Globoko je zajela sapo. "Jaz... Drugačna sem od navadnih ljudi." Imela je občutek, da ne bo čisto razumel, kaj mu hoče povedati. Potegnila ga je za roko ter ga potegnila do roba kadi. "Glej," mu je naročila ter se z roko dotaknila gladine. Voda je začela delati valove, dokler se ni gladina popolnoma razburkala, nato pa se je začela vrtinčiti. Esteren je odmaknila roko od gladine in v trenutku se je le ta zravnala. Resno je pogledala Kurta ter čakala, kaj bo rekel. Če bo pobegnil, ga bo popolnoma razumela.

((Hmmm... Vzdihvala? To glih ne noooo . Si mi pa pregnal dolgčas ))

"A od služkinje si?" se ji je nasmehnil. "Potem je ona še večja psihopatka kot ti in te ima zaprto?" S prsti je zdrsel po njenem licu. "Kaj mi imaš za povedati?" ji je rekel, ko ga je odvlekla za sabo. Zazrl se je v njen resen obraz, nato pa v roko, katera je čudežno zvrtinčila vodo. "Wow." je rekel, ko je odmaknila roko. "Sem se že bal, da je kaj hujšega. Da si marsovka ali pa kaj takega." Nasmehnil se je in jo dvignil v naročje. "Ni je stvari, ki bi me dovolj prestrašila, da bi zbežal od tebe." Pritisnil ji je poljub na mokro čelo. "Že to, da si psihopatka sem zelo dobro prenesel." Nasmehnil se ji je. "Najprej sem mislil, da bom zbežal, nato pa sem se spomnil, da sem nag. Njabrž ne bi bilo ravno dobro, če bi ves paničen in nag tekal po cesti." Nasmehnil se ji je in se s sijočim pogledom zazrl vanjo.

Začudeno je razprla oči, saj ni zbežal ali se ustrašil, temveč je na to odreagiral popolnoma mirno. "Ni je stvari, ki bi te dovolj prestrašila, da bi zbežal od mene, praviš? Kaj natančno hočeš reči?" Preiskojoče je priprla oči. "Počasi, počasi dečko. Saj si sam rekel, da sem psihopatka!" Naredila je užaljeno šobo ter se mu nasmehnila ob naslednji izjavi. "Meni bi bilo pa zabavno gledati, kako tekaš nag po cesti. Sigurno bi me prizor nasmejal, kot že dolgo ne." Namenila mu je prodoren pogled. "Ti si mi dal vzdevek psihopatka, ti si pa vesoljec." Ljubko mu je pobožala lice, nato pa mu zdrsnila iz naročja ter pohitela po svilnato brisačo sive barve. Vrgla jo je čez Kurtovo glavo in mu s hitrimi gibi obrisala lase, nato pa brisačo zavihala le toliko, da je lahko videla njegov obraz. Z dlanmi je objela njegov obraz. "Moj..." je izrekla besedo in ga poljubila na čelo, "ljubki...", poljub na nos, "vesoljček." je zaključila in svoje ustnice pritisnila na njegove. Odmaknila se je in se mu ljubko nasmehnila ter zazehala. "Utrujena sem, ti nisi?"

((Sorry za pozen post... Velik dela v šoli pa še pomanjkanje domišljije ))

"Mislil sem reči," je filozofsko rekel Kurt, "da me niti to dejstvo, da si psihopatka, ne more odgnati od tebe." Nasmehnil se je. "Nag? Hm, mogoče pa bi tekala za mano. Naga..." Malce prismuknjeno je kotičke ustnic zavihal navzgor, da se je na njegovem obrazu izrisal nasmeh. "Vesoljec." je rekel, ko se je odmaknila in mu skočila iz naročja. Malce se je kremžil, ko mu je razmršila lase z brisačo, a se je takoj nasmehnil, ko mu je odgrnila brisačo in mu pustila, da jo je lahko videl. "Samo, da sem ljubek." ji je rekel, ko mu je pritisnila poljub na usta in se odmaknila. Ko je zazehala, jo je pobožal po licu in rekel: "Utrujen od kopanja, lovljenja, tuširanja in vsega po vrsti? Kaj misliš?" Nagajivo se je nasmehnil in ji odprl vrata. "Izvolite, madam. Vodite me." Z nasmeškom na obrazu je zaprl vrata za sabo in se Esteren obesil okoli vratu. "Ne poznam ravno tvoje hiše. Bo pretežko, če bi me ti vodila?" Nasmehnil se je in ji pritisnil poljubček na lice. "Seveda ne." Dvignil je pogled, da se ne bi kam spotaknil. "Psihopatka in vesoljec. Zanimivo."

"Ti nisi samo ljubek. Ti si moj mali vesoljček. Vesoljček je pa res ljubkovalna beseda, veš?" mu je poučno požugala. Odstranila je brisačo z njegove glave ter mu jo spustila čez ramena. Še sama je pogledala za kakšno brisačo in ko jo je končno našla, si je še sama obrisala lase ter si jo ovila okoli telesa. "No, greva." Prijela ga je za roko ter ga povedla skozi hodnik in končno prišla do vrat spalnice. Odprla jih je in pomignila Kurtu, naj vstopi. Po steni so rastle bele vrtnice, soba je bila podnevi dobro razvetljena zaradi balkona in ogronega okna. Njen pogled je prečesal čez lično posteljeno posteljo in omaram z oblekami ter se ustavil na majhni nočni omarici ob postelji, na katerih so bile knjige, ki jih je vedno prebirala pred spanjem. V sobi so se spet vile dišave vrtnic.
Stopila je do knjig ter jih zamišljeno pregledala, nato pa se spet obrnila k Kurtu ter se usedla na posteljo. "Greva spat, vesoljček mali?" ga je namuznjeno vprašala ter si zamišljeno vrtela pramen svojih las.

"Verjamem." ji je odvrnil in se z rokama prijel za konca brisače. Počakal je, da je tudi sama vzela brisačo in odšel za njo. "Wow," je rekel, ko je vstopil v spalnico. "ti imaš pa rada vrtnice. Si bom zapomnil za drugič." Z nasmehom na obrazu je stopil k steni in s prsti prijel cvet vrtnice, ter jo poduhal. "Veš kaj?" se je obrnil nazaj k Esteren. "Nisem še videl psihopatke, ki bi imela tako rada vrtnice." Nasmehnil se je. "V bistvu tudi nisem videl vesoljca, ki bi imel tako dober okus..." Stopil je bližje k njej in jo poljubil. "A spat?" je rekel po nekaj časa. Še enkrat jo je nahitro poljubil in jo zavrtel, ter vrgel na posteljo. "A spat bi šla rada?" Poljubil jo je na vrat in svoj obraz zakopal v njene lase. "Prav, pa pojdiva spat." Nasmehnil se je in splezal višje na posteljo...

[ ]

"Veš kaj?" je z nasmehom oponašala njegovo vprašanje. "Se ti je kdaj posvetilo, da morda nisem psihopatka?" "Dober okus? Vse je oproščeno," je namuznjeno rekla.
"Ja, spat ja. Utrujena sem. Vsekakor mi danes ni več do adrenalinskih podvigov, kakršnih si kot vesoljec vajen." Vrgel jo je na posteljo in zapihala je: "Oh, kaj sem ti pravkar rekla, ljubček?" je zavila z očmi in ga poljubila. Ko je splezal nekoliko višje na posteljo se mu je nasmehnila in še sama prilezla k njemu. "Moj najljubši del dneva: spanje," se je zarežala. "A spanje je stokrat lepše, če si ti tukaj." Pritisnila mu je rahel poljub na usta. Zravnala se je v nekoliko sedeč položaj, da je lahko odejo prekrila čez njiju. Nekoliko jo je stresalo od mraza, a se je privila h Kurtu.

((Hahaha, ta vesoljček pa zmaga xDxD Js mam tudi enega: psihopatska banana --->

"Veš kaj? Veš kaj?" je prifrknjeno in v smehu rekel Kurt. "Ti si definitivno, sto odstotno in brez pomislekov psihopatka" se je zarežal. Pustil je, da ju je pokrila in pogladil jo je po laseh. "Da me ne boš ubila v spanju." je napol v spanju rekel Kurt in se ji nasmehnil. "Povej mi pravljico." je čez nekaj časa prekinil tišino, ki je vladala in se zahihital. Pod odejo jo je prijel za roko in jo poljubil na čelo. "Lahko noč." je še rekel in zaspal.
Zjutraj je Kurta zbudilo močno sonce, ki je sijalo čez dele, kjer ni bilo zavese. Nekaj je zamrmljal in se čez glavo pokril z rjuho. "Ne še." je tiho rekel in kmalu je izpod odeje pokukala njegova glava. Mežikal je v sonce in stegnil roko k budilki. "Deset zjutraj." je zagodrnjal in se spet pokril čez glavo. Čez nekaj časa se je odkril in se usedel, s pogledom pa je poiskal Esteren.

[Psihopat...xD ]

Esteren se je zbudila že ob devetih, a se ji nekako ni dalo vstati. S pogledom je ujela šop svetlih las, nato pa pogledala Kurtov spokojen, ljubek obraz. Nasmehnila se je in ga pogladila po laseh. Počivala je in buljila v strop, premišljala, kako lepo življenje ima nato pa se je začel Kurt premikati. Prismuknjeno se je hitro skrila pod odejo in se delala, da spi. Ko je zamrmral uporni stavek se je zgrbljila od smeha in si v usta zatlačila pest, da bi udušila hihitanje. Čutila je, da se je postavil v sedeč položaj in svojo ugotovitev je potrdila, ko je poškiljila izpod odeje. Nekaj časa je bila čisto na miru, nato pa je planila v šusu iz odeje in se vrgla na Kurta. Imela je srečo, da je bila izjemno lahka. Uho mu je prislonila na prsni koš in zamrmrala. "Vesoljček moj. Ne dam te." Sama pri sebi se je nasmehnila in nato dvignila svoj obraz, da mu je gledala v oči. "Najlepši si," mu je s tistimi sijočimi očmi sporočila ter ga prismuknjeno poljubila na nos. "Veš, si presenečen, da si sploh živ, kaj? Sem te mislila ubiti, pa nisem imela nobenega noža ob sebi, drugo pa je, da sem se preveč navezala nate. Mooooooj," je otročje raztegnila besedo. Prikucnila ga je na sredino postelje, ker se je preprosto obesila nanj. Pogledala je njegove čarobne sive oči, ki so izgledale kot nebo pred nevihto. "Vesoljček, jaz sem zjutraj zelo živahna," je povedala s namuznjenim nasmeškom. "Tebe je pa treba obuditi." Pritisnila mu je poljub na usta, kar mu ga ni že celo noč in postala je odvisna od njegovih poljubov, kot si odvisen od droge, bila je odvisna od svojega vesoljčka.


((hehehe...xD vesoljček, wiiiiii, wiiiiii ))

Kurt se je kar malo prestrašil, a se je kmalu široko nasmehnil in Esteren pogladil po laseh. "Psihopatka, skoraj bi me zadel infarkt." se je zarežal. "Veeeš..." je malce hinavsko zategnil besedo. "To pa zato, ker sem vse nože in podobne pripomočke poskril." se je zasmejal in kmalu je pristal pod Esteren. "Izkoriščaš me." je planil v smeh in jo poljubil na roko. "To, da si zjutraj živahna, niti ne rabiš omeniti." se je nasmehnil. "Se že vidi. Na kilometre." Ko ga je Esteren poljubljala, ji je poljube vračal, nato pa jo je prevrnil s sebe, da je ležala poleg njega. Nasmehnil se ji je in jo prijel za roko, z svojo levo pa jo je gladil po laseh. "Častim včerajšnji dan." se je prifrknjeno nasmehnil in se pevalil na drugo stran. Stopil je k njej in jo dvignil v naročje. "Posebno vas bomo obravnavali, princesa psihopatk." se je zarežal in ji pritisnil poljub na konico nosu. Nato jo je odnesel čez vrata in dol po stopnicah. Odložil jo je v jedilnici na stolu in ji pritisnil poljub na lase. "Kaj bomo jedli?" je vzvišeno rekel in si na desno roko obesil prtiček, ki ga je vzel z mize.

"To ni izkoriščanje, srček. To je ljubeeeeezen," je dejala s sladkim nasmeškom.
Prevrnila se je z njega in ga gledala z nadvse živahnim nasmeškom na obrazu. "Kurt, vesoljček, časti včerajšni dan. Zakaj že?" se je naredila neumno in se zazrla v strop. "Verjetno zaradi tega, ke je spoznal vsaj eno šarmantno psihopatko, kajne ljubček?" Prismuknjeno se je obrnila k njemu. Dvignil jo je v naročje in pritisnila mu je poljub na lice."Khm," je narejeno užaljeno začela, "me prej nisi posebno obravnaval? Zamerila bi ti, veš, ampak ti ne moreeeem... Ker si taaako leeeep." Odnesel jo je v kuhinjo. "Kurt, jaz hujšam!" je protestirala. "Včeraj sem preveč pojedla." Prasknila je v smeh in ga pogledala. "Oh ne vem... Kar sebe si servraj na krožnik. Psihopatke imajo to rade," je nesramno in s prismuknjenim nasmeškom siknila nato pa se nasmejala. "Ne vem... Kakšen namaz, kaj jaz vem," je skomignila in se počehljala po glavi. "Meni nikoli ne potegne na lakoto... No, dobro. Gospodič Butler, prinesite mi sirni namaz in kruh pa še za vas, prosim. Moram se vas nagledati." Prismuknjeno se je nasmehnila in se zazrla v njegove oči.