Pristanišče

Naj je bil dan ali noč, naj je divjala nevihta ali pripekalo sonce, pristanišče ni bilo nikoli zapuščeno in vedno se je našla vsaj ena ladja, vsaj ena skupina mornarjev, ali vsaj en trgovec.
V tej temni noči je bila tako ob pomolu zasidrana ena ladja s skupino mornarjev in trgovcem. Oziroma trgovko. Nyx je s prekrižanimi rokami opazovala raztovarjanje svoje robe in si tako kot vsakič kadar se je ponoči potikala naokoli (se pravi skoraj vsak dan), želela, da bi bila že končno polna luna. Skozi goste oblake je namreč pronical zgolj šibak sij redkih zvezd in svetlobe je bilo odločno premalo, da bi lahko natančno pazila, kaj mornarji počnejo. Zdeli so se ji sumljivi. Že njihov kapitan jo je poskušal ogoljufati, ko sta se menila za ceno prevoza. Očitno se bo na pot spet morala podati sama. Dandanes ne moreš nikomur več zaupati.

Renn je, kot senca tiho stopala po pristanišču. Ogrnjena v temen plašč je opazovala redke zvezde na nebu. Najraje je imela luno saj se ji je zdela čarobna v vseh pogledih. Sama je bila rojena na polno luno in njena mater je zmeraj pravila, da bo Renn nekaj posebnega zaradi tega. To noč je bila melo slabše volje saj lune ni bilo videti na nebu. Prišla je v pristanišče v upanju, da bo našla trgovko Nyx. Ta ji je povedala, da jo lahko najde v pristanišču vsako noč. To je Renn čudilo a nič ni rekla, saj je vedela, da je nekaterim tudi sama zelo čudna. Ko je tako hodila po pristanišču je videla ladjo z katere so raztovarjali stvari. Stopila je tja in videla poleg ladje Nyx. Preden je pristopila je videla dva od mornarjev, kako sta robo tlačila v svoje žepe in kamorkoli sta jo že lahko dala. Skoraj tekla je do nje nato pa se urno ustavila. Uspela je narediti bled nasmeh, nato je pozdravila Nyx. Hitro ji je siknila v uho: "Dva od tvojih mornarjev kradeta tvojo robo".

V temi je izgledala še mlajša kot na dnevni svetlobi. A Nyx se je naučila, da ljudi ne gre presojati po starosti in izgledu- v svojem življenju je videla preveč neuporabnih štiridesetletnikov in neverjetno izkušenih desetletnikov, da bi si pridržala pravico komentirati Rennino starost.
"Ne skrbi za moje mornarčke. Za to plačujem kapitana," ji je odgovorila namesto pozdrava in na kratko zažvižgala. Žvižg je pritegnil pozornost mlajšega moškega, in Nyxin gib glave v smer tatvinskih mornarjev mu je dal vedeti, kje se je pojavil problem.
"Pa čisto nova sta bila," je rekla cinično, saj v njenem poslu za kradljivce ni bilo drugih priložnosti. Brez milosti jih je zbrcala iz svojega posla ali pa kar iz ladje, če so bili ravno sredi plovbe. Oziroma je to namesto nje naredil kapitan.
Trgovka je nadaljnemu dogajanju obrnila hrbet in se posvetila mladi izdelovalki orožja, ki je stala pred njo. Nekaj časa je zamišljeno strmela vanjo. Verjetno je bilo to njeno prvo trgovsko pogajanje.
"Omenila si, da te zanima uvažanje tvojega orožja. V katera mesta ali celo dele sveta pa? Imaš postavljene cene?"
Nyx ni spadala med največje poštenjake. Cenila pa je pogum in samostojnost- karakteristiki, ki ju je Renn vsekakor premogla.