Rajski vrtovi

Atena se je lagodno povzpela po majhnih stopnicah, ki so vodile na začetek vrta, v katerem se je na čase prav rada zadrževala. Tokrat se je sezula, ko je stopila na mehko travo. Počasi se je sprehodila naprej, skozi rahlo meglico, ki je tokrat delovala precej osvežilno in malce hladno. Atena je imela na sebi le dolgo, preprosto belo obleko. Ko se je ozrla na svojo desno stran je opazila belega metulja, kako se ji je približeval in začel letati okrog njene glave. "Kako ironično," se je nasmehnila, ter odšla naprej proti centralni fontani. Za kratek čas je prisluhnila tišini, ki jo je obdajala, če izključi prepevanje ptic, nekje stran od nje. Z rokami se je naslonila na rob fontane, ter se zazrla v vodno gladino, ki je zdaj odsevala njeno podobo. Ko je za hip zazrla v odsevu drugo podobo, se je samo nasmejala, ter obrnila. Odrinila se je od tal, ter vsedla na rob fontane. Prav ta podoba, ki jo je prej videla, je sedaj pristala nedaleč pred njo.

Bil je Eros, bog ljubezni. Vračal se je iz Zemlje in bil je precej utrujen, saj je imel tisti dan veliko dela. Zato mu je prav prijalo, da je lahko končno prišel sem, da se malo sprosti. Vedel je, da bo tukaj nekoga srečal, saj so se bogovi zelo radi zadrževali v rajskih vrtovih, sploh ob tem času, vendar si kljub temu ni mislil, da bo tukaj srečal Ateno. Kolikor jo je poznal, je bila vedno zaposlena.

"Pozdravljena, Atena." je pozdravil fant-bog, ko je pristal nekje pred njo. Zložil je svoja snežno bela krila na hrbtu in naslonil spodnji del loka na zemljo. Rahlo se je nasmehnil, ko je premeril boginjo modrosti in se nato približal. Stopil je do fontane, prislonil lok na rob in nato zajel malo vode. Poškropil se je v obraz in zadovoljno zamrmral: "Kako to dobro dene.."

Opirajoč na svojo palico, je po mehki travi rajskih vrtov korakal Pozejdon, ki se je po daljšem času znova zglasil na Olimpu. Videti je bil zamišljen, saj si je gladil svojo košato brado, dolg sivi plašč pa se je vlekel za njegovo postavo.
Približeval se je fontani, saj je že slišal šumenje vode, čigar zvok je bil zelo pomirjujoč in prijeten. Pred seboj je zagledal dve znani pojavi, ki ju že lep čas ni videl, boginjo Ateno in boga Erosa.
"Kdo bi si mislil, da nas bo ta dan združil na istem kraju?" je z nasmeškom dejal Pozejdon in se približal dvojici, ki se je pravkar srečala.
"Dolgo se že nismo videli, saj vsak stopa po svojih poteh, a kaj vaju je ta dan pripeljalo semkaj?"
Bog morja je medtem prikorakal do fontane in se zazrl v njeno čisto vodo. Z desnico se je dotaknil vodne gladine in ta je v hipu rahlo vzvalovala.
Očitno Zevs ni povsem zatrl moči bogov na Olimpu je pomislil Pozejdon in se zazrl v druga dva boga.

Eros se je obrnil in zagledal Pozejdona. Njega tukaj resnično ni pričakoval, saj je vedel, da bog morja ni maral Olimpa, poleg tega pa mu je bilo dodeljeno morje, zato se je raje zadrževal na Zemlji. "Oh, pozdravljen, Pozejdon." je spoštljivo rekel Eros in se narahlo priklonil. Kajti četudi je bil Eros bog, je do Pozejdona čutil veliko spoštovanje; konec koncev je bil veliko starejši od njega in tudi več življenjskih izkušenj je imel, čeprav je tudi sam Eros že bil kar star. Nekateri smrtniki so ga zato kljub njegovemu mladostnemu videzu vedno ocenjevali kot izredno modrega.

"Kaj pa te je prineslo semkaj?" je vljudno vprašal. Njegov pogled je zdrsel ob vodi, ki se je premikala, kakor je bog morja želel.

"Opravki Eros, opravki. Z Zevsom sva se pogovarjali o smrtnikih in njihovih brezglavih napadih na morska bitja. Z ribolovi pobijajo nešteto nedolžnih prebivalcev mojih voda in to zgolj zato, da si zasitijo želodce. Enako bi bilo potemtakem, če bi bogovi jedli ljudi zgolj zato, da ne bi bili lačni. Res ne vem, kdo je vsadil v človeške glave takšno norost" je z jezo v glasu dejal Pozejdon in obenem ustvaril visok val, ki je dvakrat zaokrožil fontano in nato v pljusku izginil.
Resnici na ljubo je bilo prav tako, včasih smrtniki niso toliko lovili, niti ne tako raznovrstno, a v novejšem času so se stvari spremenile. Pozejdon je do mnogih ljudi začutil sovraštvo in se odločil, da mora to nekako ustaviti.
Svoj načrt je že pričenjal uresničevati, posledice pa bodo vidne v prihodnosti.
"Kaj pa je tebe prineslo semkaj Eros? V tvojem ljubezenskem področju verjetno nimaš toliko težav, ki bi jih moral deliti z Zevsom mar ne?" je z nasmeškom dejal bog morja in z navihanim pogledom ošinil Erosa.

Atena se je samo smehljala, ko je Eros zložil svoja veličastna krila. "Pozdravljen nazaj, lover boy," je odzdravila Atena. Ko s eje približal fontani in mestu, kjer je sedela, se je nasmehnila. "Naporen dan?" je dvignila obrvi, ter se nasmehnila. "Na čase ne razumem, zakaj so ljudje lahko tako slepi, da se ne najdejo, pa čeprav živijo kot sosedje," je rekla Atena, ko je stal že zraven nje. Z levo roko je segla pod vodo, ter ga poškropila. "Tudi to dobro dene?" se je zasmejala, ko je nenadoma pred sabo zaslišala mehke zvoke hoje. Čez čas je opazila starega prijatelja Pozejdona, kako se jima je približeval. Toplo se je nasmehnila in rahlo sklonila glavo v pozdrav. "Nikoli se ne ve, kaj nas še čaka kje," je odogovorila nazaj, ko se je desno od nje začel poigravati z vodo. "Pri očetu si bil? Meni se že nekaj dni izogiba, pa ne vem iz katerega razloga," je rekla Atena mračno. Ko ji je pljusk zmočil obleko, je spolzela z robe fontane. Na žalost je bila mokra cela leva stran. "Hvala za tulipane," je zamrmrala Pozejdonu, ter kasneje zjasnila izraz na obrazu.

Eros je zavzdihnil. Nekako je imel občutek, da ostali bogovi njegovi vlogi niso dajali takšnega pomena, kot bi bilo morda potrebno in ga niso niti jemali dovolj resno. Ali pa so mislili, da je za vse poskrbela njegova mati, Afrodita.

"Ne.. bolj malokrat se zgodi, da se moram o mojih nalogah pogovarjati z Zevsom," je priznal Eros in sklonil glavo. "In ne kliči me lover boy.." je rekel Ateni. Atena je bila ena izmed redkih, ki jim Eros ni mogel nič. Kajti kot bog ljubezni je lahko povzročil, da so se tudi ostali bogovi, ne samo smrtniki zaljubili. Ampak Atena se je že v rani mladosti zaobljubila, da bo ostala devica. Eros se je enkrat odločil, da bo kljub temu vanjo ustrelil puščico ljubezni in ko je to poskusil, je precej zgrešil in namesto nje zadel nekega smrtnika, ki se je nato zaljubil v Ateno. Kar je povzročilo precejšnjo zmedo.

Umaknil se je malce stran in si užaljeno pogladil krila ter se nato usedel na rob fontane in se zazrl v vodo.

Atena se je zazrla vanj. "Heeej, ni bilo mišljeno tako," je rekla, ko je videla, da ga je z majhno šalo užalila. Odšla je do njega, ter se postavila zraven. S pogledom je ošinila bleščeče bela krila, ki so odsevale drobne kapljice vode na njih. Za kratek čas je občutila delno zavist, ki se je mešala z navdušenjem. "Kaj pa je narobe z lover boyem?" mu je pomežiknila in ga spet malo podražila. "Saj dobro veš, da s tem ne mislim nič slabega. Žal nima vsak te moči, ki jo imaš ti, ker si unikaten," se je nasmehnila. Spomnila se je na prejšen pogled, ki ti je povedal marsikaj, če si ga le spregledal. Nagnila se je proti njemu in potihem zašepetala: "Mogoče pa ti kateri dan le uspe, nikoli se ne ve. Ampak če, potem izberi modro." Ko se je spet zazrla v njegov obraz, se mu je samo še nasmehnila. Naslonila se je na rob, ter začela opazovati metulje, ki so začeli plesati po zraku, nedaleč stran od njih.

Eros jo je pogledal rahlo začudeno, potem pa je le pokimal. Konec koncev je imela prav. Atena je bila boginja modrosti in od nje je vedno slišal le modre stvari. Čeprav je bilo njeno področje tudi vojna, pa se je od boga Aresa zelo razlikovala. Pravzaprav jo je Eros zelo cenil, ampak ji tega ni nikoli povedal.

"Nisem rekel, da je kaj narobe z lover boyem, ampak.. nevem.. daje mi občutek, kot da nisem tako pomemben. Tudi ljubezen je pomembna, veš. In to zelo." je rekel in se stresel, tako da so kapljice iz njegovih kril letele na vse strani.

Ko mu je tisto zašepetala na uho, jo je še enkrat začudeno pogledal. Potem pa se je le rahlo nasmehnil in prikimal. Četudi je šlo za ljubezen, Atena je vedno pazila, da so odločitve, ki so se zadevale nje in ljudi, ki jih je podpirala, vedno modre.