Rennina izdelovalnica orožja

Renn je, kot vsak dan delala v svoji izdelovalnici. Ravno včeraj je nekdo kupil meč, zato je začela delati novega. Ko je končala ga je postavila na steno poleg drugih mečev. Vsedla se je za pult ter izpod njega potegnila ven malico, ki si si jo je doma priprvila za sabo. Veselo je pojedla sendvič. Žejna je bila zato je nameravala iti in za nekaj časa zakleniti izdelovalnico dokler ne pride nazaj. Ravno, ko je vstala in se nmenila proti vratom je vstopilo svetlolaso dekle. Renn jo je veselo podravila: "Živijo, ti lahko kako pomagam?".

Artemida je zdolgočaseno sedela med nimfani ob majhni reki, ki je tekla po gostem gozdu v bližini Aten in si tiho pri sebi prepevala. Topel veter je počasi dvigoval njene svetle lasje in okoli nje so se nimfe veselo špricale z vodo in motile njen mir. Kako znajo biti nadležne... je pomislila in zavila z očmi, nato pa z kotičkom očesa nedaleč stran zagledala jelena. Hitro in elegantno je v roke vzela lesen lok, ki je ležal na velikem kamnu ob njej, ga precizno namerila na jelena in izstrelila puščico, ki je naravnost prebodla jelenovo srce. Ko je uboga žival mrtva obležala na tleh, se je Artemida samovšečno nasmehnila svoji dobro izvedeni predstavi ter vsata s kamna. Zamišljeno je pogledala proti veselim nimfan in zamajala z glavo, ter zamrmrala "Tečnobe..." Nato pa ji je hitro šinilo skozi misli V mesto grem! Po hitrem postopku je zavzela svojo zemeljsko podobo in se z lahkimi koraki odpravila proti mestu. Ko je končno prispela, se je z zanimanjem razgledala po delavnicah v središču mesta, in takoj ji je v oči padla prikupna Izdelovalnica orožja. Ni se obotavljala, temveč je samozavestno vstopila v delavnico. Za pultom je stalo dekle, ki ga Artemida še ni opazila. Ali pa bolje rečeno, se sploh ni nikoli potrudila, da bi opazila nekoga, ki ni dober lovec ali kaj podobnega.
"Malo se bom razgledala." Je dejala a dekletu nasmeha ni vrnila. Artemida je orožje imela precej rada in njeno področje so bili vsekakor loki, katere je zagledala lepo razstavljeni na eni izmed sten. Sigurno nima pojma o izdelovanju lokov. je pomislila in premerila dekle, nato pa stopila do lokov. Kar pa je videla, je bilo daleč od tega kar bi lahko pričakovala. Loki namreč sploh niso bili slabi, bolje rečeno so bili izvrstni. Vendar Artemida nikakor ni prenesla, da je kdorkoli izdelal lok boljše od nje. S prisiljenim nasmehom se je obrnila k dekletu in z resnim glasom vprašala "Koliko časa si porabila za tale lok? Koliko stane?" ter s v roke prijela ogromen lesen lok.

"Vredu" je Renn odvrnila dekletovemu malce osornemu odgovoru in se namrščila. Nekaj časa je le sedela na svojem stolu za pultom in gledala kako si dekle ošabno ogleduje Rennino orožje. Ja ravno tako ponosna moraš biti si je mislila Renn Kot, da si kaj boljša od ostalih. Ko je dekle v roke prijelo njen najboljši lok je Renn vstala in se napotila k njej. Dekle jo je vprašala koliko časa ga je delala in koliko stane. Kot, da ti je mar koliko časa sem rabila si je mislila Renn in odgovorila: "Delala sem ga tri dni. To je naš najboljši lok, dober okus imaš. Za ceno se lahko zmenimo a zagotovo ne bo poceni" je dejala z malce nesramnim nasmehom.

Artemida predrznosti ni prenesla in bila je precej nagle jeze. Z dekletovega obraza je lahko prebrala , da jo nekaj na njej moti in tega ni mogla kar tako sprejeti. Prišlo ji je že, da bi lok namerila nanjo in jo ustrelila, a se je umirila z mislijo, da dekle ne sploh neve kdo je ona. "Tri dni praviš..." Je ponovila in pri tem strmela v prelep lok v njenih rokah. "Dober okus? Hočeš reči odličen." Je dostavila in se nasmehnila, a tokrat ne prisiljeno. Godilo ji je, če ji je kdo laskal in s tem si je zviševala že tako previsok ego. Ko je dekle začelo govoriti o ceni, se je Artemida nasmehnila in dejala "Cena ni problem. Raje pokaži kako obvladaš lok." V Rennine roke je potisnila lok in z drugo roko pokazala proti izhodu delavnice. Nato je sama stopila proti vratom, se obrnila k Renn in dodala z izzivalnim tonom, kakršnega je naravnost obvladala "No, se mi pridružiš v lovu?" Renn ji je bila na nek način všeč, kljub temu, da se ji je zdela predrzna, pa ji je bilo vseč to, da obvlada izdelovanje lokov, zdaj se je želela še prepričati, kako jih uporablja.

Renn se je rahlo prijaznejše nasmehnila, ko dekle končno ni izgledalo tako ošabno, kot prej. "Ja tri dni" je dejala "Tri dni in pol. Delala sem ga pozno v noč. Čudno se mi zdi, da ga nihče pred tabo še pogledal ni. Gledali so le bleščeče srebrn lok" je dejala in z glavo pomignila proti koncu sobe, kjer je visel srebrn lok. "Vsaj ti si pametnejša; Če že tako hočeš. Imaš odličen okus" je rekla in zavzidhnila. Renn je bila rhlo presenečena, ko je dekle dejalo, naj ji pokaže kako obvlada lok. Z ošabnim nasmeškom je vzela lok. Prepričana je bila, da jo lahko premaga. Zdaj se bodo izplačale vse ure vadbe z lokom si je mislila. Ko je dekle izzvalo Renn se je ta predrzno odzvala "Seveda grem z tabo. Bova lovili zajce?" je rekla in dekletu podala nesramen nasmešek. Bila je prepričana, da dekle ne zna streljati. Stopila je do dekleta in jo pogledala: "Ko si že tako pogumna, da me izzoveš mi povej kdo si" je dejala tokrat z bolj prijaznim glasom.