Ulice

Renn se je ognjena v črn plašč sprehajala po ulicah šparte. Šla je k svojemu sorodniku. Ozirala se je naokoli. Mesto ji je bilo všeč a vseeno je ljubila svoje Atene. Noge so jo nesle v nekoga in preden se je česarkoli zavedala je padla po tleh. Med padcom se ji je plašč zataknil in, ko je padla se ji je strgal. Pa ravno danes jo je oče prisilil, da naj obleče svojo najlepšo obleko. Zeleno z širokimi rokavi ter segajoč skoraj do kolen. Bila je čudovita in na njej so bili vzorci z zlato barvo. Ko se je pobrala je videla, da se je vanjo zaletel svetlolas moški. Zazrla se je v njegov obraz in zdel se ji je čudovit. Pobrala se je z talin ga pozdravila z nasmehom: "Živjo. Kako ti je ime".

Ahilo se je sprehajal po ulicah Sparte in premišljeval nov bojni načrt. Ko se je ustavil se je vanj zabilo dekle. Dekle je Ahila vprašalo po imenu on pa jo je samo pogledal. "Ahilo." Je rekel z ledenim glasom saj je vedel da dekle ni iz Sparte. "Nisi iz sparte kajne?" Je rekel ter se hladno nasmejal. "kdo si?" Je še rekel in rdečelaska mu je kar na enkrat postala ušeč.

Ahilo je premišljevala Renn. "Lepo ime" je dejala in se zopet nasmehnila. Poravnala je svoje razmršene lase in odgovorila: "Ne, nisem iz Šparte. Sem Atenka a imam tukaj sorodnike. Ti si... Špartanec kajne?" je vprašala čeprav je že vedela odgovor. Med tem se je neprestano smehljala. Ni vedela zakaj a ji je bil Ahilo všeč. Hladno se ji je nasmehnil in Renn je zardela. "Ime mi je Renn" je dejala "Renn Monlight". "Koliko si star" je sramežljivo vprašala Renn. Pogledala ga je s svojimi globokimi zelenimi očmi in počakala na odgovor.

"ja..." je rekel Ahilo ko je Renn rekla da ima lepo ime. "Ja špartanec." Je rekel in prikimal. "Monlight,Monlight.. Tvoj stric prebiva tu kaj ne? Poznam ga. Z mojim očetom sta hodila skupaj na lov." Je rekel Ahilo nato pa se nasmehnil. "28let..." Je še rekel nato dodal. "ni varno da Atenka stoji sredi ulic Šparte." Je rekel Ahilo nato pa pokazal na nakaj ljudi ki so zijali vanju. "Če si zmano ti nebo hudega. Sem en najbolših špartanskih lovcev in vojakov." Se je malce považil Ahilo ter grozeče pogledal ljudi ki so se takoj ubrnili stran.

Špartanec... si je mislila Renn Pa gre moje upanje, da ni od tukaj. "Da, moj stric živi tukaj" je dejala z nasmehom. "Torej te pozna? Bi me pospremil do njega?". "Oh, 28 let? Jaz pa osem... 24 let" Njen odgovor jo je zelo presenetil, saj je bila stara le 18 let. Ni vedela zakaj se je zlagala a njen občutek ji je govoril, da naj tako naredi. "Oh saj znam poskrbeti zase. Je dejala Renn in pomislila na bodalo, ki ga je imela skrito pod obleko."Še bolj, kot misliš" je še dodala. Renn je ljudi, ki so zrli v njiju grdo pogledala nato pa se obrniila nazaj k Ahilu "Jaz pa sem eden najboljših vojakov v našem mestu" je dejala Renn zraven pa si mislila No vsaj bom.

"seveda." je rekel Ahilo. Nasmehnil se je. "Malce bolje bo treba skriti tisto bodalo." je rekel Ahilo saj je videl kako se sveti pod obleko. "V Šparti neboš preveč varna. Ljude te bodo požerali z očmi in pijanci se ti bodo prilizovali." je rekel Ahilo in pokazla na skupino pijandur ki so hodile po cesti in gledale Renn. "Pa je šlo moje upanje da bo boj proti Ateni težji kot sem mislil." Je rekel Ahilo in se nasmehnil. "Greva do tvojega strica." Je rekel ter stopil nekaj korakov. "Najprej pa bi se rad nekaj prepričal." Je rekel Ahilo in zvlekel Renn v ulico kjer je imel skrivno vadbišče. Renn je vrgel lok nato pa si ga je še sam uzel. "Da vidimo kako dobro vihtiš meč!" Je rekel AHilo ter se pripravil na napad.

Renn se je namrdnila, ko je Ahilo opazil njeno bodalo "No če ne bi padla in se mi ne bi strgal plašč ga nikoli nebi opazil." je jezno dejala. "Ne misli, da ne vem kakšna je Šparta. Si mislil, da bom rekla: Oh nisem vedela. Prosim varuj me? No nebom. Znam poskrbeti zase ti pa se brigaj zase" je dramatizirala Renn. Nesramno je pogledala pijance in se obrnila nazaj. "Seveda bo težji" je dejala Renn in naredila poševen nasmešek "Atene so nasploh boljše od Šparte". "Hvala je dejala Renn "Da me boš pospremil." Ahilo je Renn zelo presenetil, ko jo je zvlekel v stransko ulico. Renn ga je nezaupljio pogledala. Hitro je prestregla meč preden bi jo zadel v obraz. "Res nočeš početi tega" je dejala Renn a dvignila meč. Začela sta se mečevati. Renn je hitro izbila meč iz Ahilovih rok, ki tega očitno ni pričakoval. "Sem ti rekla, da me ne podcenjuj" se je nasmihala "A prepričana sem, da znaš bolje. Jaz sem imela prednost, ker si mislil, da se ne znam mečevati" Ponovno je dvignila meč in se pripravila na Ahilov napad.

Ahilo je nato takoj pobral meč ter. Spodrezqal noge Renn in ona je padla po tleh. "Seveda znam bolje." Je rekel ter se nasmehnil. Pomagal ji je ustati nato pa ji je vrgel ščit in enega uzel še sebi. "Tako bo malce težja." Je rekel in napadel. Zamahnil je po ščitu nato pa se imaknil udarcu ter vrgel njegov ščit Renn v noge in ona je padla. "No pa sem mislil da bo lažje." Je rekel Ahilo ter pomagal ustati Renn. "Greva sedaj k tvojemo stricu?" Je rekel AHil ter se nasmehnil.

"Očitno si boljši, kot sem mislila" je dejala Renn in se nasmihala "Ampak vseeno sem boljša". Vzela je Ahilovo roko ter vstala. Vzela je ščit ter se ponovno pripravila. "Malce težje bo a vseeno bom zmagala" je dejala Renn. Ko jo je Ahilo znova podrl na tla je v njen narasla jeza. Razjarjena je odrinila njegovo roko ter vstala in poravnala obleko. "Ne grem preden ne zmagam" je jezno dejala Renn. Odvrgla je ščit "Tako bo oblj pravično" je rekla Ahilo, ki je bil prav tako brez ščita in ga z krikom napadla. Ni trajalo dolgo, da mu je zbila meč iz rok. Nasmehnila se mu je in dejala "Greva zdaj k stricu?"

"Ja" je rekel Ahilo ter pokazal Renn naj gre naprej. Nato je stopil zanjo in prišla sta nazaj na ulico. Ljudje so gledali za njima a so se takoj obrnili stran ko jih je Ahilo pogledal. Nato pa sta prišla pred zapuščeno hišo Renninega strica. "TUkaj je." Je rekel Ahilo ter pokazal na hišo.

Renn se je odpravila proti svetli ulici. Mogoče pa sem malce pretiravala si je mislila Bolje bi bilo, če bi se pač sprijaznila s tem, da sva pač enaka. Nekaj časa je zrla v stelo ob strani ulice nato pa se obrnila stran k Ahilu. Pred tem je še ošvrknila ljudi, ki so ju gledali. "Oprosti, ker sem bila tako vročekrva" je dejala Ahilu "Ko se razjezim si ne morem pomagati". Ravno, ko je končala svoj stavek sta prišla do hiše njenega strica: "Saj vem, da je tukaj" je dejala Ahilu in se zasmejala. Ko se je odpravljala po stopnicah proti vratom si je premislila. Hitro je stekla do Ahila, ki je že odhajal in ga poljubila na lice: "Mogoče se še kaj vidiva" je še dodala nato pa stekla do vrat, mu na hitro pomahala in vstopila v hišo.