Polja in pašniki

Caius se je sprehajal po poljih, polnih žita. Resnično je oboževal življenej v Korintu. V Šparto, kamor bo bil čez nekaj dni poslan, ker bo moral izpolniti očetovo kupčijo.Sovražil je potovati, no, če je potoval po lastni želji, mu je bilo to zelo všeč, vendar da je moral biti na očetov ukaz. Bedno. Niti trenutka ni hotel biti tam. Špartanci so resnično barbarski, čepav se tudi kar dobro spoznajo na zdravljenje, ter mešanje zdravil. Zagledal se je v prelepo nebeško modro nebo, ki ga je že od nekdaj navdihovalo. Kako morajo bogovi uživati, je pomisli. Seveda, življenje jim je bilo že od nekdaj postlano z rožicami. Kako si je želel, kako je hrepenel po slavi, moči in denarju. Oboževal je bogove, zanje delal, kar so hoteli, še posebej je bil njegov varuh mogočni Pozejdon, kralj vseh voda, čeprav je mogočno spoštoval tudi trojico bogov: Eosa, boginjo jutranje zarje, Heliosa, zaščitnika njegovega mesta, boga sonca, ter Selene, boginje lune. Ko je takole premišljeval in buljil v nebo, se je ponesreči zaletel v žensko, ki je pravkar nekaj risala. "Oprostite mi" ji je dejal, ter naredil nek čuden izraz na obrazu.

[Esteren začeu...]

Esteren si je mrmrala neke latinske besede. Ravnokar je za pariško galerijo začela slikati polje s klasom, sončnim nebom in drevesi. Na lahno je drsela s čopičem po platnu. Oboževala je svojega zaščitnika Pozejdona in Ateno. Je res, kar ji je pravila babica? Ima res korenine bogov? 'Ne, to zagoto ni res. Vendar sem iz jeze večkrat razbila predmet, brez, da bi se ga dotaknila ali pa sem sprožila valove.' je pomislila. V trenutku si je bila prisiljena odreči misli, saj se je nekdo zaletel vanjo. Prekucnila se je na tla.
"Pa, kaj za... Pri svetem Pozejdonu, ne moreš pa ziti kod hodi..." V trenutku se je ustavila in se zazrla v obraz čednega moškega, ki ga ni poznala. Nekoliko je zardela in se pobrala. "Oprosti, nisem te hotela obrekovati." se je tiho opravičila, ter buljila v tla, v obraz pa ji je butnila grozljiva rdečica. Na koncu jo je vsaj toliko uspelo prekriti, da mu je pogledala v oči.
"Esteren. In ti si?" je prijazno rekla in mu pomolila roko. Zatipala je po lasni sponki, ki je ni bilo več in lasje je imela razpuščene. "Sploh pa... Kaj počneš tukaj? Mislim, si prišel ogledovat naravo?" ga je vprašala in se mu prijetno nasmehnila.

((Hir ai komm ))

((Ker Caiusa zgleda ne bo nazaj, se ta pogovor ni zgodil, tako, da Esteren ni več v tej temi.))