Polja in pašniki

"Umrli?" se je začudila Keira, saj je vedela, da naj bi bili bogovi nesmrtni. Pravzaprav si ni mogla predstavljati, kakšen bi bil svet brez bogov. Ali brez njega... Skrivoma se je ozrla proti Erosu in se lahno nasmehnila. Kot mimogrede je prijela Erosa za roko in hodila naprej. Sonce jo je že prav prijetno ogrelo in Keria se je počutila popolno.

Eros je hodil naprej in jo držal roko, med tem pa je rekel: "Ja... Naprimer bog Kronos je požrl Zevsa, svojega sina, ker je mislil, da bo tako lahko preprečil, da bo Zevs prišel na prestol.. Sicer Zevs ni umrl, prav lahko pa bi." je rekel. "Saj pravim... ne poznam bogov, ki so že dolgo časa nazaj umrli.." je tiho rekel.

Keira se je stresla, ko je poslušala Erosa. Groza. Potem se je vedro zasmejala. Sonce je zmeraj močneje sijalo, kar ji je dajalo novo energijo. Za trenutek se je ustavila, potem pa se obrnila proti Erosu. "Greva plavat?" je vprašala, na obrazu pa ji je igral nasmešek.

Eros je pokimal in se nasmehnil. "Seveda!" Vedno je imel rad plavanje, problem je bil le, da zadnje čase ni imel preveč časa za takšne zadeve. Kljub temu se je resnično veselil, da se bo lahko danes skupaj s Keiro potopil v ledeno vodo in se zabaval z njo. "No, pa greva!" je rekel.

Keira se je nasmehnila. Nato je za trenutek obstala in se nekoliko zmedeno razgledala. "Skoraj prisegla bi lahko, da je tu v bližini nekakšna reka... Ali nekaj podobnega. Le... Ne spomnim se, kje." je rekla in se zmedeno nasmehnila. Upajoče se je ozrla proti Erosu. "Veš ti?" je vprašala in se mu nasmehnila.

Eros je moral malo pomisliti. Velikokrat je namreč bil na različnih krajih in tako se ni mogel vedno takoj spomniti, kje je kaj. "Tja proti gozdu morava," je končno rekel in z roko pokazal proti jugu. Spomnil se je, da skozi gozd teče reka, prav tako pa je vedel za mesto, kjer je bil manjši slap, ki se je zlival v tolmun. Tisto mesto bo perfektno.