Polja in pašniki

Eros se je sklonil, nekako za skalo in na plano potegnil dolg, podolgovat omot. Počasi ga je začel odmotavati in ko mu je to končno uspelo, je v roki držal prelep, dolg lok. Bil je zlat, okrašen z rezbarijami in vsekakor vrhunsko oblikovan. Bil je približno enako velik kot Eros sam, sicer pa, če si ga napel in nato od daleč pogledal, je zgledal kot v obliki srca. Poleg pa je bil tudi tulec iz slonove kosti, v njem pa najrazličnejše puščice, od zlatih, srebrnih, platinastih, navadnih železnih in marsikaterih drugega materiala.

Keira je osuplo zajela sapo. Lok je bil prekrasen, odlično okrašen, popoln. Puščice, ki so bile zraven, so bile še bolj zanimive, a Keira se ni in ni mogla nagledati loka. "Uau..." Je končno le iztisnila iz sebe. "Si ga sam naredil?" Je vprašala in se s strahospoštovanjem zazrla v lok.Na njem je bilo nekaj posebnega, nekaj čarobnega, in ves zrak je bil nabit s Keirinim občudovanjem.

Eros je pokimal. "Ja.. že dolgo časa nazaj.. pravzaprav sem si ga naredil kmalu po tem, ko sem se rodil in odrastel. Uporabljam pa ga večinoma za to, da poskrbim, da se ljubje zaljubijo," je rekel, čeprav je imel lok seveda veliko drugih lastnosti. Vse je bilo odvisno od puščic; vsaka je imela svojo nalogo.

Keira je očarano opazovala Erosa. "Da se ljudje zaljubijo..." Je ponovila in s tem preizkusila zven besed. Bil ji je všeč in nasmehnila se je. Previdno se je zazrla v tulec. "Kaj pa se zgodi, če izstreliš zlato ali srebrno puščico?" Je vpršala, potem pa se nenadoma zmedla. "Joj, morda sem preveč radovedna..." Je zardela in povesila pogled.

Eros je iz tulca potegnil zlato, srebrno in bronasto puščico. "Radovednost je lepa čednost," je rekel z nasmehom, potem pa ji pokazal zlato puščico. "Tale naredi, da se dva človeka zaljubita. Srebrna povzroči prijateljstvo med dvema človekoma." je dodal, ko ji je pokazal še srebno puščico. "In bronasta puščica povzroči, da sta si dva človeka všeč. Ne ravno ljubezensko, ampak... tako, da sta rada drug z drugim. Bronasta puščica pride pred srebrno, srebrna pa pride pred zlato. Saj vep, najprej si z nekom rad skupaj, potem postaneš njegov prijatelj, mogoče pa se lahko celo zaljubiš." je rekel Eros in ji nato pokazal vse tri puščice naenkrat. Bile so dolge za celo njegovo roko in vse so bile identične. Razlikovale so se le v materialu in vsaka puščica se je drugače svetlikala.

Keira se je zopet očarano nasmehnila. Vse te puščice in lok... Bilo je čudovito. Previdno se je približala Erosu. Nekaj časa je oklevala, potem pa se nežno dotaknila loka. Res je bil prelep, in občudovala je tudi Erosa, ki ga je naredil. "Velikokrat uporabljaš lok?" Je potiho vprašala.

Eros je prikimal. "Vsak dan. Konec koncev je to moja služba." je rekel z nasmehom in ji pustil, da se je dotikala loka in ga občudovala. Res je bil lep, Eros se je tega zavedal. Potem je iz tulca vzel še druge puščice, bilo jih je res veliko. Svinčene, aluminijaste, železne, puščice iz dragih kamnov in celo diamantne. In vsaka je nekajj pomenila.

Keira je prikimala. Ni si mogla predstavljati, kako je, če imaš takšno službo. To je pomenilo nadzor nad vsemi... Kaj vse lahko Eros povzroči s tem svojim lokom... Je pomislila in se lahno nasmehnila. Nenadoma pa se je stresla. Tega se do zdaj ni zavedala, toda v jami je bilo zelo mrzlo. Objela se je in opazovala Erosovo početje. "Kaj pa povzorči diamantna puščica?" Je vprašala in radovedno opazovala Erosa. Kot že ničkolikokrat prej jo je prešinilo, da je lep, a ni se mogla načuditi.

"Diamantno resnično redkokrat uporabljam... Zato imam samo eno s seboj. Diamantna puščica stke tako močno vez med dvema človekoma, da se lahko primerja samo s trdoto diamanta. Če enkrat ustrelim takšno puščico v nekega človeka, več te vezi ne morem nikoli prekiniti ali pretrgati." je rekel Eros. Šele nato je opazil, da je Keiri očitno mrzlo. Stisnil se je zraven nje in jo objel. "Te zebe?" je prijazno vprašal.

Keira je pozorno poslušala Erosa. "Oh..." je tiho rekla in si skušala predstavljati, kako bi bilo, če bi ona imela s komo takšno vez. Ko jo je Eros objel, se je privila k njemu, saj ji je bilo res hladno. Hvaležno je obrnila svoj obraz k njegovemu. "Da, malo mi je hladno.." Je priznala in se lahno nasmehnila. V njegovem objemu se je počutila tako varno...

In potem je Eros naredil še eno stvar, ki jo je želel pokazati Keiri. Na njegovem hrbtu sta naenkrat zrasli dve veliki, snežno beli krili, ki sta bili iz prelepih belih peres. Eros je z njima rahlo pomigal, tako kot vedno, da se je navadil, potem pa je z krili objel Keiro, tako da ji je postalo bolj tolpo. Krila so bila izjemno mehka in Keira je lahko kmalu čutila njihovo toploto.

"Ooh." Je Keira osuplo zavzdihnila, ko jo je Eros objel s krili. Bila so tako mehka in topla in Keira ni želela, da bi se trenutek kdaj končal. Nežno je poljubila Erosa, da bi mu vsaj približno pokazala, kako se počuti in se mu zahvalila. Bela peresa so jo grela in kmalu je ni zeblo več, k čemer je pripomogel tudi Erosov objem. "Rada te imam." Je zamrmrala in se lahno nasmehnila.

Eros se je nasmehnil in jo pobožal s krilom, potem pa ji je rekel: "Tudi jaz te imam rad." In to je tudi resnično mislil, kajti Eros je le malokrat govoril neresnico. Njegovo ljubezen je najverjetneje povzročila njegova mati, Afrodita, ki je bila edina, ki je zrafven njega še lahko poskrbela, da so se ljudje zaljubili, čeprav je bila to bolj njegova naloga, kot njena.

Keira je šele takrat dojela. Najverjetneje res ni on povzročil najine zaljubljenosti... Ah. Čudno ji je bilo pomisliti, da je nekdo drug upravljal z njenimi čustvi. Vedno je rada mislila, da ima nadzor nad svojim življenjem, a ta dogodek ji je to popolnoma zmedel. Ampak kljub vsemu ga je imela tako rada... Nasmehnila se je. "Torej lahko tudi letiš?" je vprašala, še vedno povsem začudena.

Eros se je nasmehnil in rahlo pomigal s svojimi krili. "Seveda. Pravzaprav jih uporabljam vsak dan, saj so konec koncev del moje službe. Potrebujem jih, da lahko opravim, to kar morem." je rekel. Potem je malo pomislil, nato pa je dodal: "Pravzaprav so krila že skoraj kot del mojega telesa. Vsaj tako sem začel čutiti po toliko letih.. Čeprav jih seveda večinoma uporabljam le, ko imam kakšno delo, ali pa ko se pač.. počutim tako, da bi jih rad nosil, če veš kaj mislim." je rekel.

Keira je spet prikimala. Za trenutek si je zaželela, da bi lahko videla, kako Eros leti. Svoboden kot ptica... "Torej... Kako dolgo si pravzaprav že na svetu?" je vprašala Erosa. Vedela je, da preveč sprašuje, a vendar si ni mogla kaj. Ni si mogla predstavljati, kako je biti bog, in želela je izvedeti čimveč o Erosu.

Eros je moral malo pomisliti. "Pravzaprav nisem bil tukaj z prvimi bogovi... Moja starša sta Afrodita, boginja ljubezni in Ares, bog vojne..." je rekel in zaprhutal s krili. "Tako da... nekaj tisočletij bo počasi.. Nevem točno." je rekel in se opraičljivo nasmehnil.

Čez obraz se ji je razlezel rahel nasmeh. "Najbrž si že veliko doživel..." je tiho pripomnila in se zastrmela v Erosa. Potem pa se je nenadoma zavedla, da jo kljub toploti Erosovih kril zebe. Ni hotela pokvariti trenutka, zato se je le rahlo objela in se ugriznila v ustnico. "In ti torej živiš na Olimpu?" je vprašala, saj je vedela, da se je Olimp štel kot dom bogov.

"Jah, kakor vzameš.. zate je morda veliko, zame pa je, kot da bi se rodil včeraj." je rekel Eros, ki še zaenkrat ni opazil, da je Keiro zazeblo. "Ja, na Olimpu živim. Tam ima vsak bog svoje domovanje in tudi jaz ga imam, kot vsi ostali." je rekel.

"Seveda." Sama pri sebi se je nasmehnila. "Čas je relativen pojem." Potem je zavzdihnila. Mraz je čutila že v kosteh in upajoče se je zazrla v Erosove oči. "Am... Bi imel kaj proti če bi se prestavila ven? Ker me zzzebe." Ob zadnji besedi so ji zobje nehote skoraj zašklepetali in še bolj se je zvila skupaj. Ampak v njenem pogledu je bilo še nekaj... Občudovanje. In veselje. Občudovala je Erosa, ter bila hkrati vesela, da ji je razkril vse to. Zavedala se je tudi, da ji veliko pomeni.

Eros je šele tedaj opazil, da je Keiro že konkretno zeblo. Prav zardel je, ko je ugotovil, da je bil lahko tako nepazljiv, da ni opazil, kako Keira trepeta. "Seveda! Oprosti, oprosti.." je hitro rekel in vstal. Krila je zložil na hrbtu, potem pa ji je dal roko ter ji pomagal na noge. Skupaj sta se odpravila ven, kjer je bilo na srečo še vedno zelo lepo in sončno vreme.

Keira si je oddahnila, ko so na njen obraz spet posijali sončni žarki. Na obrazu se ji je zopet pojavil nasmeh in odkimala je, ko se ji je Eros opravičil. "Ni panike." Nasmejala se je. "Saj nisi mogel vedeti..." Ustavila se je in se zazrla v Erosove oči. "Greva na sprehod?" je vprašala, saj ni imela ideje kaj početi.

Eros je pokimal in jo objel okoli ramen. "Praviš, da še nisi nikoli prej v svojem življenju srečala boga ali polboga?" jo je vprašal, ko sta začela hoditi po travniku. Bilo je prelepo vreme in sprehod je bil resnično zelo dobra ideja. Poleg tega je bilo komaj jutro in Eros je bil izjemno srečen, da je lahko ta dan preživel samo s Keiro.

Keira je odgovorila brez razmišljanja. "Pravzaprav res ne. Vsaj kolikor se mi dozdeva..." je malce negotovo dodala. Potem sta njen pogled pritegnili dve ptici, ki sta navihano skakali naokrog. Nasmehnila se je in ju opazovala. Nenadoma si je zaželela, da bi lahko tudi sama bila kot ti dve ptici, potem pa je nenadoma dojela, da pravzaprav je. Bila je svobodna in z osebo, ki jo je imela rada... Na široko se je nasmehnila. "In ti? Najbrž poznaš vse bogove..." je dodala.

Eros je odkimal. "Preveč jih je, da bi poznal vse. Nekateri živijo na Olimpu in jih vidim vsak dan, nekateri živijo drugje, pa sem jih tudi že videl, nekaterih pa sploh ne poznam, ker so se odselili, ali pa so celo umrli." je povedal Eros. Da, tudi bogovi so lahko umrli, kljub nesmrtnosti. Obstajale so zgodbe o smrti bogov in Eros se je vedno stresel, ko je pomislil na njih.